Število novorojenih duš se nenehno povečuje, tako kot se neprestano širi vesolje, se tudi nenehno rojevajo nove duše, govorimo za celotno vesolje, res je, da se število duš tudi na zemlji povečuje, ampak lepo sovpada s povečevanjem duš v vesolju, tudi na drugih planetih število raste. Duša se rodi vsakič, ko nastane nova zvezda in več zvezd skupaj tvori različna dušna kraljestva. To pomeni, da enake zvezde tvorijo skupaj celoto, z enakim poslanstvom. In tako je sklenjen krog dušnega kraljestva iz enakih in podobnih zvezd. Duša v vesolju nima staršev, tako kot je to običajno pri ljudeh na zemlji, tukaj je drugače, vsaka duša se rodi, ko se iz različnih plinov sestavi nova zvezda, kot posledica širjenja vesolja. Vesolje se neprestano veča že od nekdaj. Zvezde so kot nekakšen dušni dom, a nobena duša ni sama, povsod so zvezde sklenjene v kraljestvo oziroma galaksijo.
Vsako galaksijo tvorijo tudi različni elementi, različne barve, ki so značilnosti določenega kraljestva. Različnih kraljestev je veliko, kakor je veliko samo vesolje, lahko bi celo rekla neskončno, a obstajajo tudi kraljestva, kjer se duše ne reinkarnirajo na zemljo in še pridejo, nekatere nikoli ne pridejo, druge so že bile, a jih na zemljo več ne bo. Tako so si dušna kraljestva različna po značilnostih, poslanstvih, starosti. Tista kraljestva, ki najbolj žarijo, so že zelo stara, mlada kraljestva so manj žareča.
Kaj pomeni biti star v vesolju je zelo relativno, saj gre za to, kolikokrat so bile duše že reinkarnirane. Seveda pa tudi duše ugašajo, zaključijo svoje potovanje v kraljestvu in jih nasledijo nove duše, ali pa kraljestvo izgine, to se zgodi takrat, ko vse duše pridejo do izpopolnitve dušnega namena oz. poslanstva, ko kot celota to dosežejo v različnih življenjih, planetih, pride do velikega poka galaksije, ki ugasne. A se na tem mestu ponovno ustvarijo druga kraljestva. Vesolje se nikoli ne konča, le veča se. Čas je relativen, ali povedano drugače, traja po 1000 in 1000 let, da se zgodba kraljestva zaključi, da duše dosežejo svoj namen.
Duša se uči skozi vsa svoja življenja, v enem življenju ima določen namen oz. poslanstvo, ki ga poskuša uresničiti, če ji ne uspe, se to prenese v druga življenja. V različnih življenjih so različni nameni, duša pa se mora naučiti kar nekaj, da resnično pride do izpopolnitve celotnega dušnega namena. Velikokrat se zgodi, da duša pride tudi v neko življenje samo po lekcijo oz. učno uro določenih situacij, takrat ne izpolni poslanstva, ampak se uči in potrebna so tudi taka življenja oz. izkušnje. Vedno, ko se duša po koncu življenja vrne v svoje dušno kraljestvo, premine nekaj časa, da gre ponovno v reinkarnacijo, včasih več, včasih manj, odvisno, koliko časa potrebuje za predelavo preteklega življenja. Po kratkih življenjih se duše veliko hitreje reinkarnirajo kot pri dolgih, saj imajo manj za predelati.
Sporočilo sta predala nadangel Zadkiel in nadangel Sandalfon.
Preberi še: Pretekla življenja